TREBUŠNA LEGA IN NENADNA DOJENČKOVA SMRT

Samo v starih deželah ZRN umre letno več kot tisoč dojenčkov "nenadne dojenčkove smrti". Govori se, da je njena pogostost narasla v začetku sedemdesetih let, ko so v zahodnih deželah propagirali trebušno lego dojenčkov. Na vsak način se je v deželah s tradicionalno hrbtno lego pojavljala redkeje. Te teze temeljijo na novejših epeidemioloških raziskavah in psiholoških študijah pa tudi na dejstvu, da je ta oblika smrti nazadovala tam, kjer so ponovno pričeli propagirati hrbtno lego.
Nenadna dojenčkova smrt (ICD-code 798, "SIDS", "smrt v jaslicah") je več faktorsko dogajanje, kjer je jasno razpoznavna odvisnost od pogojev okolja. Po uradni statistiki vzrokov smrti pri dojenčkih med drugim in dvanajstim mesecem življenja predstavlja v starih deželah ZRN s 1041 primeri 44 odstotkov vseh vzrokov smrti, v Vestfaliji pa s 466 primeri kar 63 odstotkov. Pri vzrokih smrti ne govorimo o diagnozah, ampak o opisih okoliščin, v katerih je otrok umrl. Med drugim se tudi smrt zaradi zadušitve ne da z gotovostjo dokazati.
Od leta 1985 zasledimo v literaturi poročila, ki ugotavljajo, da so žrtve nenadne dojenčkove smrti pogosto ležale na trebuhu. Nato so zdravniki v Holandiji, Angliji in Novi Zelandiji staršem pričeli priporočati, naj se trebušni legi izogibajo.
Do začetka sedemdesetih let je v zahodnih deželah veljalo, da je tradicionalna hrbtna lega najbolj naraven spalni položaj malih dojenčkov (to velja v vzhodnih deželah, kjer je smrtnih primerov mnogo manj, še danes). Od kar je zdravniška strokovna literatura poudarila nekatere prednosti trebušne lege (npr. da se otroci hitreje naučijo plazenja, manj kričijo in bolje spijo), se je starševska nega dojenčkov močno spremenila. Spremenila se je celo oblika otroških vozičkov, ki so dobili stranska okna, da bi dojenček tudi ležeč na trebuhu lahko kukal v svet. V Holandiji so v tem času zabeležili kar podvojitev smrtnih primerov.
Lega na trebuhu ne odgovarja fiziološkemu telesnemu položaju dojenčka v spanju.
Dve tretjini žrtev ni doseglo starosti pol leta in več kot dve tretjini otrok je umrlo ponoči. V prve pol leta življenja dojenčki še skoraj ne znajo sami zamenjati položaja. Noč preživijo tako, kakor smo jih položili. Na mehkih blazinah je velika nevarnost zadušitve. Če otroci ležijo z obrazom navzdol, to ovira dihanje skozi nos (dojenčki namreč dihajo skozi nos), hrustančasti nos pa se jim lahko tudi deformira. Prav tako je obraz kot največja površina nepokrite kože pomemben za izžarevanje toplote. To pa je pri legi na trebuhu močno omejeno (termo regulacija). Posebej pri vročini je mogoča hipertermija ali vročinska kap, katero ne redko dokažejo tudi po smrti.
Dr. Anneliese Korner iz Univerze Standford v Kaliforniji je po večletnih raziskavah potrdila, da dojenčki na dobrih vodnih posteljah tudi pri legi na hrbtu uživajo velike prednosti. Te so naslednje:
daljše faze neprekinjenega spanja,
mir,
hitrejše večanje telesne teže,
boljše oblikovanje telesa in glave,
izrazit smisel za ravnotežje,
higiena,
večje veselje do življenja,
povišana telesna proizvodnja rastnega hormona STH (somatotropni hormon).

VIR: DEUTSCHES ÄRZTEBLATT (NEMŠKI ZDRAVNIŠKI ČASOPIS), ŠT. 48, 11 / 91, DR. HETTINGER

Sex na vodni postelji

Še več o vodnih posteljeh

Zanimive povezave