Zahvaljujoč najmodernejšim tehnikam nege in nadzora imajo nedonošenčki dandanes osupljivo dobre možnosti, da preživijo in se dobro razvijajo. Res pa je, da so tudi potem, ko zapustijo visokotehniziran nadomestek materinega telesa, rizična skupina. Otroške razvojne faze pri njih pogosto trajajo dlje kot običajno in potekajo z velikimi težavami. Številni primanjkljaji se jim poznajo celo življenje. Torej ni čudno, da po celem svetu intenzivno raziskujejo, kako bi tem otrokom lahko preventivno pomagali. Na eni strani se seveda trudijo za optimalen razvoj inkubatorjev, na drugi strani pa poskušajo zmanjšati primanjkljaje na psiho-socialnem področju. Ti se nujno pojavijo, saj je otrok prezgodaj odtrgan od materinega telesa. Vsaka mati se med nosečnostjo dobro zaveda vezi, ki se spleta med njo in otrokom, ter njune komunikacije, ki spremlja otrokovo rast. Prav tako pozna blagodejno funkcijo plodovnika, ki otroku predstavlja varovalni in življenjski prostor.
Ameriški znanstveniki so že v 70-ih letih domnevali, da so usodni primanjkljaji povezani s prezgodnjo izgubo spodbud iz materinega telesa. To je znanstvenike spodbodlo k nadaljnjemu raziskovanju. Veterinarska strokovna literatura je dokončno potrdila, da izguba gibalne spodbude povzroči motnje v razvoju. Strokovnjaki so dokazali, da so tiste opice, ki niso bile deležne zibajočega gibanja svojih mater, doživele moten razvoj. Nagibale so k temu, da se same poškodujejo, in se vedle avtistično.
Dr. Anneliese F. Korner, profesorica za psihiatrijo in vedo o obnašanju na Standford University School of medicine, je v okviru strokovne skupine Otroška psihiatrija in otroški razvoj naredila zanimivo znanstveno raziskavo na področju nedonošenčkov. Raziskavo so podpirale tri ameriške zdravstvene ustanove in rezultate sta pod naslovom "The many facets of touch" strnila dva strokovna časopisa. Nedvomni rezultati študije so pokazali, da bi bilo za nedonošenčke velikega pomena, če bi bili v času zorenja v inkubatorju izpostavljeni nadomestnemu gibanju. Če otroci tega ne dobijo, lahko celoten zgodnji razvoj utrpi velike škode. Prizadeta je lahko predvsem integrativna sposobnost možgan, posebej malih možgan.
Raziskovalni cilj skupaj devetih kontrolnih študij je bil ugotoviti, kakšne vplive ima zibajoča vodna postelja na nedonošenčka, kateremu naravna gibalna spodbuda v inkubatorjih navadno manjka. Eksperimentalna skupina je ležala na vodnih posteljah, v katerih so v enakomernih in neenakomernih intervalih ustvarjali premikanje vsebine. Ti premiki so bili vsakokrat prilagojeni ritmom, katerih nedonošenček zaradi prezgodnjega rojstva v materinem telesu ni doživel. Druga skupina je ležala na vodnih posteljah, ki so posebej občutljivo reagirale na otrokovo lastno premikanje in na gibanje negovalnega osebja. Namen poskusov ni bil pospeševanje otrokovega razvoja. Želeli so ustvariti pogoje, ki bi v najbolj naravnem možnem okolju spodbujali naravno zorenje možgan in s tem psihološki razvoj in načine reakcij, ki so pogojeni z obnašanjem.
Pri ocenjevanju rezultatov je padlo v oči, da je skupina, ki je ležala na vodnih posteljah v primerjavi s kontrolno skupino pokazala pomembne prednosti v nevrološkem razvoju. Končno ocenitev nevroloških raziskav so izvedli na podlagi dojenčkov, ki so se rodili v podobnih okoliščinah. Raziskovalni otroški zdravnik in nevrolog ni vedel, kateri dojenčki so pripadali eksperimentalni in kateri kontrolni skupini. Dojenčki iz raziskovalne skupine so bili motorično mnogo bolj razviti, manj razdražljivi in so slišnim in vidnim dražljajem mnogo bolje sledili.
Pri eksperimentalni skupini je do zastoja dihanja prišlo mnogo poredkeje. S tem je bila preskrba možgan s kisikom boljša in bolj enakomerna. Preden so projektno skupino premestili na vodne postelje, je bilo zaznati sorazmerno veliko primerov zastoja dihanja. Po tem ko je eksperimentalna skupina pristala na vodnih posteljah, se je število zastojev dihanj znižalo, v kontrolni skupini pa je število naraslo. To je sicer običajen pojav, če do zastoja dihanja pride kmalu po rojstvu.
Pri otrocih, ki so ležali na vodnih posteljah, se je mnogo redkeje pojavila deformacija lobanje. Biparietalni premer (vzet v višini ušes) njihovih glav je bil znatno večji, kot pri kontrolni skupini. Predvsem tam, kjer naj bi se izognili pritisku na kožo in kosti, se je vodna postelja odrezala zelo dobro.
Eksperimentalna skupina je hitreje pridobivala na teži. Med spanjem in v drugih stanjih je bilo njihovo motorično obnašanje mnogo bolj kvalitetno kot pri kontrolni skupini. V vodnih posteljah so bile faza globokega spanca mnogo daljše in bolj mirne. Dojenčki so manj nagibali k živčnosti in sunkovitim gibom. To je veljalo predvsem za dojenčke, ki so se na zdravila odzvali z nemirom in sunkovitimi gibi. Spečim na vodnih posteljah so lahko predpisali manj zdravil.
Iz tega lahko sklepamo, da igra pri negi nedonošenčkov vodna postelja veliko vlogo. Kateri spodbujevalni elementi in katere prednosti v razvojnem procesu so se pojavili v eksperimentalni skupini raziskava ni dokazala, a negativnih vplivov vodne postelje niso opazili v nobenem primeru.
Raziskava je pokazala tudi funkcijo vodne postelje na področju intenzivne nege. Uporaba vidne postelje in njena prilagoditev za intenzivno nego je potekala brez problemov in dodatnega dela. Posebno so poudarili ujemanje med temperaturo okolja, temperaturo vodnega jedra in dojenčkove potrebe po toploti. Izhajajoč iz tega, se je vodna postelja izkazala za pomembno pomoč pri težjih kožnih boleznih in po operacijah. Večkratno preizkušanje z vodo iz vinilske vreče, katero so obdelali z algecidi, v daljšem časovnem obdobju je pokazalo izključno negativne kulture.
Glede na omejitev zastojev dihanja, ki pri nedonošenčkih lahko nastopi v vseh življenjskih fazah, bi bilo zaželeno, da bi pojasnili vprašanje, v kakšni meri lahko dobljene rezultate prenesemo na različne starosti. Ne da bi hoteli prehitevati rezultate neke takšne raziskave, toda gotovo ni nobena špekulacuja, če domnevamo, da naravno rahlo premikanje v vodni postelji s polnim volumnom izboljša telesno počutje. Brez dvoma lahko klinične izvide, ki so potrdili pozitivno uporabo vodnih postelj, prenesemo tudi na druge skupine oseb.Pri uporabnikih vodne postelje so ugotovili, da do zastoja dihanja pride bolj redko, potrebne pa so še nadaljnje potrditve.
Vprašanja glede poročila o raziskavi lahko naslovite na: dr. Korner, Department of psichiatry and the behavioral sciences, Standford University School of medicine. Ali na: dr Hettinger, Schlafforschung (Raziskave spanja), Oer-Erkenschwik.

Sex na vodni postelji

Še več o vodnih posteljeh

Zanimive povezave