|
Dr. Vesna Plevnik-Vodušek
| Število
bolnikov z alergijskimi boleznimi v zadnjih 30
letih nenehno narašča. Za nastanek alergije so
odgovorni notranji dejavniki (to je dedna nagnjenost
k alergiji) in zunanji dejavniki. Med slednjimi
so zelo pomembni dejavniki okolja, ki so zaradi
spremenjenega načina življenja v zadnjih desetletjih
privedli do povečanja števila alergijskih bolezni
predvsem v razvitem delu sveta.
Ena od najpogostejših povzročiteljev alergije
v zaprtih prostorih je brez dvoma pršica hišnega
prahu. Pogoji za njeno preživetje so v razvitih
deželah dosti ugodnejši. K temu prispeva način
gradnje modernih hiš, klimatske naprave, ureditev
prostorov (preproge, zavese, oblazinjeno pohištvo,
rastline), nenazadnje pa tudi domači ljubljenčki
(mačke, psi) katerih število zadnja leta v gospodinjstvih
razvitega sveta narašča. |
Dr. Vesna Plevnik-Vodušek |
KAJ JE PRŠICA
HIŠNEGA PRAHU ?
Pršica hišnega prahu (D. pteronissimus) je golemu očesu
nevidna žival, ki spada v vrsto pajkovcev. Velika je
0.3 mm, živi 2 do 3 mesece, najraje pri temperaturah
15 do 30°C in v 70 do 80 % vlagi. Prehranjuje se s človeškim
in živalskim prhljajem (odmrli deli kožne povrhnjice).
Vsake 3 tedne samica izleže 25 do 50 jajčec zato ni
čudno, da so naše vzmetnice polne živih in mrtvih pršic.
Najpomembnejši alergen pršice je njen iztrebek, ki je
še dosti manjši od nje same. Dnevno izloči pršica približno
20 takšnih delcev, ki povzročajo bolezenske znake alergije,
še dolgo po njeni smrti.
KJE ŽIVI PRŠICA?
Osnovni izvor pršice v stanovanjih so brez dvoma vzmetnice
v spalnicah, saj te ponujajo najboljše pogoje za njeno
preživetje in razmnoževanje: toploto, vlago in hrano.
Pršico najdemo tudi v blazinah, odejah, talnih oblogah,
preprogah, na oblazinjenem pohištvu, nahajajo se tudi
na dlaki domačih ljubljenčkov, mačk in psov.
BOLEZENSKI ZNAKI ALERGIJE
NA PRŠICO HIŠNEGA PRAHU
Znaki alergije na pršico hišnega prahu se lahko pokažejo
na sluznicah dihal in oči ter na koži. Prizadetost dihal
se kaže v obliki alergijskega rinitsa oziroma alergijskega
konjunktivitisa (srbenje nosu, kihanje, iztok iz nosu,
zamašen nos, srbenje očesnih veznic, solzenje) ali kot
bronhialna astma (kašelj, težko dihanje, piskanje v
pljučih). Posledica alergijske reakcije na pršico hišnega
prahu na koži je atopijski dermatitis - zelo srbeč izpuščaj
na značilnih mestih, katerih razporeditev je odvisna
od starosti bolnika.
UKREPI ZA ZMANJŠANJE IZPOSTAVLJENOSTI
PRŠICI HIŠNEGA PRAHU
1.
Najpomembnejša je ureditev postelje.
Vzmetnica naj bo čimbolj nova, redno jo je potrebno
sesati z globinskim sesalnikom oziroma s takšnim, ki
ima vodni filter. Blazina in odeja naj bosta iz pralnih
vlaken (peremo jih najmanj enkrat mesečno). Posteljnino
je potrebno prati tedensko na 60°C ali več. Danes so
na voljo posebne prevleke za vzmetnice, blazine in odeje,
ki preprečujejo pršicam, da pridejo ven. Namesto klasičnih
vzmetnic so na tržišču tudi vodne
postelje, kjer se pršica hišnega prahu zagotovo
ne zadržuje. Nadvložek nad njo pa mora biti seveda pralen
(na 60°C ali več).
2.
Zračenje, vlažnost in temperatura. Z zmanjšanjem vlage
v zraku se zmanjša tudi kvaliteta življenja pršice.
To dosežemo z rednim zračenjem (predvsem v kuhinji,
pralnici in kopalnici). Priporočljiva temperatura spalnice
je od 18 do 20°C.
3. Plišaste
igrače. Te so lahko dom za milijone pršic in njihovih
iztrebkov zato se jim skušajmo (kolikor je možno) izogniti.
Tiste, ki jih otrok ima je potrebno tedensko dekontaminirati
- bodisi s pranjem v pralnem stroju ali pa jih damo
za 24 ur v zmrzovalnik. Seveda jih moramo nato zelo
dobro posušiti.
4.
Zavese, talne obloge, preproge. Priporočajo se zavese,
ki jih lahko redno (2-krat mesečno) peremo na 60°C.
Talne površine naj bodo gladke, brez talnih oblog (tapisonov,
itisonov ali preprog).
5.
Sesanje. Priporoča se redno, najmanj 1-krat tedensko
sesanje z globokim sesalnikom ali s takšnim, ki ima
vodni filter.
Glede na število in majhnost pršic in njihovih iztrebkov
jih je kljub upoštevanju vseh zgoraj danih navodil praktično
nemogoče povsem odstraniti iz stanovanja. Lahko pa
njihovo število zelo omejimo in s tem preprečimo ali
pa vsaj omilimo znake alergijskih bolezni.
Dr. Vesna Plevnik-Vodušek
|
